NIL Private Cloud
11.8.2015

Prenosniki, mobilni telefoni, fotoaparati ter druge potrošniške naprave so dandanes že opremljene s flash/SSD pogoni, ki omogočajo izjemno uporabniško izkušnjo ter bliskovit prenos podatkov. Obenem pa se v strežnikih ter shranjevalnih sistemih (t.i. diskovnih poljih) še vedno uporablja znatno počasnejšo tehnologijo vrtečih se diskov. So potrošniške naprave v razvoju res prehitele poslovna okolja? Vam je zgornji scenarij znan? Obrnite novo poglavje in spoznajte NIL FlashStack.

Če so eni strani želje po prilagodljivosti in cenovni dostopnosti oblaka, vrhunskih zmogljivostih, kar najvišji razpoložljivosti in hipni odzivnosti, na drugi strani, v območju ugodja (»comfort zone«), prevladuje zastarelo razmišljanje ter ustaljeni vzorci odločanja pri izbiri gradnikov infrastrukture IT.

«Per partes« kupovanje gradnikov infrastrukture, infrastrukturni »peskovniki in otočki«, razmišljanje zgolj o strošku nakupa (CAPEX) bi moralo zamenjati razmišljanje o infrastrukturi kot celoti, strošku njenega celotnega življenjskega cikla (6+ let) kamor se mora prišteti tudi vse delo in čas vloženo v vzdrževanje le-te. Infrastrukturne rešitve, sploh pa diskovne/pomnilniške sisteme, skrbniki pogosto še vedno naročajo »po starem receptu«, in sicer »toliko kilogramov teh in onih diskov«, takšen krmilnik RAID itd., namesto da bi gledali skozi očala aplikacij, uporabnikov ter njihovih potreb. Razumljivo je, da je na področju hrambe podatkov na prvem mestu predvsem prostor, ki je na voljo. A na teh sistemih tečejo poslovne aplikacije, ki zahtevajo bliskovito odzivnost, zato velja poskrbeti, da se bodo le-te počutile kot ribe v vodi ter posledično tudi njihovi uporabniki.

Pri izbiri shranjevalnega sistema velja tako preveriti predvsem to, kakšno odzivnost potrebuje aplikacija za nemoteno delovanje tj. kakšno odzivnost aplikacije potrebujejo uporabniki (Pozor! Ne en, temveč vsi hkrati). Večje kot bodo zakasnitve, slabša bo uporabniška izkušnja. Če bo nihanj v odzivnosti preveč in se morebiti aplikacija povsem preneha odzivati, bodo trpeli uporabniki, s tem pa tudi poslovni proces.

Ne zaupajte brošuram – preizkusite v praksi!

Verjetno se naslednji stavek že ponavlja, pa vendar: NE ZAUPAJTE SLEPO LETAKOM IN BROŠURAM PONUDNIKOV REŠITEV! Le v njih vse deluje kot oglaševano, vsi premorejo vse funkcije, številke so visokoleteče kot kontrastna razmerja digitalnih televizorjev in računalniških monitorjev ali pa pred desetletjem moči računalniških zvočnikov ter nenazadnje vsakomur znana skoraj nična poraba najnovejšega tipa avtomobila tega ali onega proizvajalca. Vse to velja v idealnih pogojih, pri izvedbi t.i. »sintetičnih« testov in ima z realnostjo stika toliko kot japonski maglev vlak z železniškimi tiri ali Zemljani z vesoljci.

Kdor računalnik, fotoaparat, superge, avtomobil, pralni stroj ali drugo tehnično blago kupuje zgolj na osnovi tehničnih podatkov v prospektu, se bo najverjetneje opekel ali pa vsaj zafrknil. Podobna usoda ga čaka v svetu precej kompleksnejših IT-rešitev.

Denimo podatek o zmogljivosti IOPS pri diskovnih sistemih. V brošurah namreč večina sistemov tega ali onega proizvajalca dosega prav neverjetno visoke številke. Droben tisk (ki tipično celo manjka) razkrije, da so te številke dosežene ob prenosu majhnih blokov (npr. 4 ali 8 kB), v realnosti pa so ti bloki v povprečju precej večji npr. 32kB ali celo več, odvisno od aplikacije (npr. pri bazah podatkov in t.i. batch opravilih lahko ti bloki dosežejo velikosti 100+ kB). Upoštevaje realne velikosti blokov se visokoleteče številke IOPS precej zmanjšajo (podobno ugotovimo pri povprečni porabi goriva novega avtomobila). Poleg tega so ti IOPSi doseženi skoraj brez vsakršnih potrebnih funkcij npr. kompresija, »dual-parity« zaščita, »inline deduplikacija« ipd … (podobno kot poraba pri avtu, ki ni naložen za poletni dopust ;)).

V primeru rabe bolj realnih scenarijev, pa se sistem z oglaševanimi milijoni IOPS obnaša kot sistem s 100.000+ IOPS (npr. pri okolju virtualnih namizij je povprečna velikost bloka tipično 32kB). Prav zato zagovarjam tezo, da je treba vsak diskovni/pomnilniški sistem ali storitev hrambe preizkusiti z lastnimi podatki in aplikacijami, šele nato se vidi ali je rešitev dejansko primerna za uporabo.

Bolj kot število IOPS je pomembna povprečna zakasnitev pri dostopu do podatkov, ki mora biti dovolj nizka in enakomerna. Primer podatkovne baze s katero aktivno dela 500 uporabnikov. Že manjše odstopanje od povprečne odzivnosti 1 msec ali nihanje od 1 do 5 ali celo 10 msec je lahko razlog, da bo služba podpore zasuta s klici nejevoljnih uporabnikov (na mestu je seveda vprašanje ali je 5x oz. 10x povečanje zakasnitve res »majhno« :))

Še večji izziv številnih diskovnih sistemov je (ne)delovanje ob morebitnih napakah. Nobena brošura namreč ne poda jasnega odgovora na različne scenarije odpovedi ter odziva vaših aplikacij – tudi v primeru redundance se namreč rado zgodi, da se njihovo delovanje (in posledično poslovanja) prekine.

Na NIL-u strankam zagotavljamo predvsem zadovoljstvo, ki izhaja iz brezhibnega delovanja rešitev in storitev. Naša rešitev NIL FlashStack uporablja shranjevalni sistem, ki je v celoti zgrajen s pogoni SSD, zmogljivimi krmnilniki ter napredno programsko opremo, ki upošteva tudi specifike tehnologije flash/SSD. Tak sistem zagotavlja visoko zmogljivost (200.000+ IOPS pri 32kB blokih) ne glede na scenarij uporabe in je res pravi t.i. »unified« sistem na katerem lahko sočasno tečejo zelo različne aplikacije, virtualna, fizična ali mešana okolja, ne da bi si hodili po prstih. Rešitev oziroma referenčna arhitektura NIL FlashStack je dobesedno univerzalna. Ker ne prodajamo mačka v žaklju, vsaki stranki omogočamo tudi povsem brezplačno testiranje v njenem lastnem okolju, z lastnimi podatki in bremeni – prepričajte se, da stojimo za svojimi besedami.

Zakaj bi delali med vikendi?

Nočne in vikend akcije ter aktivnosti napovedane dva ali več tednov vnaprej, zaradi nalog kot so izdelava nadomestnih kopij, testiranje politik BCP ter DR, poganjanje obsežnih obdelav, ipd. Znano? Tipčno prestavljene na čas, ko uporabniki ne uporabljajo sistemov, saj bi sicer trpelo delo vseh. Zavedanje (in slaba volja), da ob nadgradnjah preži še večji »izziv«, ki krati spanec (in dela proste dni), saj moramo poskrbeti za nemoteno delovanje, varnostne kopije vseh okolij in podatkov ...

Vse v enem

IT-infrastruktura je živa stvar. Strežniki, sistemi hrambe podatkov, nadzorni sistemi, omrežje, vse mora delovati prej BOLJ kot manj neprekinjeno. Rešitev NIL FlashStack ne prinaša le bolj učinkovite platforme, temveč se izkaže za cenejšo v njenem celotnem življenjskem ciklu (ki bi moral biti vsaj 6+ let), saj omogoča nižji TCO. Piko na i pa postavi enostavno upravljanje vseh vidikov rešitve.

Univerzalnost sistema lahko podjetja izkoristijo tudi za odpravo stare prakse postavitve več ločenih IT-okolij (produkcijsko, testno, razvojno). NIL FlashStack omogoča enostavno izvedbo vseh treh, pri čemer pa ne potrebujemo 3-kratno količino virov. Vsa tri lahko delujejo sočasno, tudi kopiranje podatkov med njimi in porazdeljevanje virov je enostavnejše in predvsem hitrejše. Novo okolje lahko skrbnik s pomočjo prednastavljenih možnosti postavi v dobesedno nekaj minutah.

Takšen pristop omogoča hitrejši cikel razvoja in uvajanja novih aplikacij, pa tudi hitrejše nadgradnje in posodobitve aplikacij ter prihrani čas razvijalcem. V praksi so takšna okolja obenem še bistveno varnejša, saj se sproti posodabljajo (in ne šele ponoči ali med vikendi), na sistemu sočasno delujejo varnostne rešitve (ki jih pri klasičnih sistemih zaradi negativnega vpliva na zmogljivosti ni) ...

S ponosom vam omenjeno rešitev ponudimo v brezplačen preizkus – ne verjemite mi na besedo, temveč se prepričajte na lastne oči ter skupaj z nami preverite kako lahko pozitivno vpliva na TCO v vašem okolju. 

Izkoristite priložnost in se nam 9. septembra pridružite na brezplačni t.i. »hands-on« tehnični delavnici - Kako do učinkovite strežniško-shranjevalne infrastrukture za nemoteno in ustrezno delovanje aplikacij ter storitev. Prijavite se lahko tukaj.