Internet of Things NIL
04.8.2015

Začetke interneta lahko najdemo v 40. letih prejšnjega stoletja, ko se v prvič pojavi beseda »memex«, skovanka besed memory in index. Memex lahko opredelimo kot »mehanizirano napravo, ki omogoča izjemno hitrost in prilagodljivost iskanja« in ki zagotavlja »povečan osebni nadomestek človekovemu spominu«. Prepoznate takšen opis v kateri izmed današnjih tehnologij? Jo mogoče uporabljate?

Nekateri boste v opisu prepoznali svetovni splet (World Wide Web), spet drugi internet, predvidevam pa, da boste mnogi preprosto odgovorili »Google«. Ta tehnologija se je tako dobro skrila in integrirala v naše življenje, da je preprosto ne opazimo več. Njen vpliv je znaten, saj določa, kako dostopamo do informacij, kako se učimo, kako preživljamo prosti čas, kako vzpostavljamo osebne stike oz. se jim izogibamo ipd. Spremenil se je tudi naš način izražanja. Samo pomislite, kako pogosto v vsakdanji komunikaciji slišite izraze, kot so »LOL« in »OMG«, in razumeli boste, kaj želim povedati. Izum sistema »memex« 70 let nazaj je s seboj prinesel tudi velike družbene spremembe.

Vrnimo se v leto 2015, kjer se razne tehnologije kot skrite niti neopazno prepletajo v našem vsakdanjem življenju. Čez desetletje ali dve, morebiti tudi prej, jih sploh ne bomo več opazili.  Vseprisotno računalništvo (Ubiquitous Computing) je eden takšnih primerov. Pojav označuje informacijsko tehnologijo, ki je integrirana v naše vsakodnevne predmete in aktivnosti, mogoče pa ga bolje poznate pod svojim marketinškim imenom »The Internet of Things« (IoT) oziroma Internet stvari.

Z internetom smo praktično ustvarili novo resničnost in odkrili nove možnosti, kot so e-demokracija (e-democracy) in e-državljanstvo (e-residency), ki prebivalcem omogočajo pridobitev državljanstva v državi, kjer fizično niso prisotni (primer: Estonija).  Nedvomno je tehnologija precej napredovala od časa, ko je služila kot informacijski prostor za dokumente, dostopne kjerkoli je omogočena povezava z internetom. Kaj pa se zgodi, ko se v to omrežje povežejo še moja ura, kavomat in druge vsakdanje naprave? Mogoče se zdi ideja nepomembna in celo nekoliko pretirana, vendar se to vseeno dogaja. Svetovni splet je bil v osnovi rešitev za obilico podatkov v znanosti, a je s seboj prinesel tudi drugo plat – ogromno smešnih slik in posnetkov mačk, Facebook, Periscope, pa tudi zmožnost opravljanja dela neodvisno od fizične lokacije – v pisarno se lahko povežem praktično od kjerkoli na svetu. Ne predstavljam si, da so si začetniki interneta zamislili vse te možne načine uporabe interneta.  Hkrati je svetovni splet odprl vrata kraji identitet in prevaram,  spremenil je pomen zasebnosti in omogočil kibernetsko vojskovanje.

Vendar se ne bomo ustavili na tej točki, saj za ovinkom sledi naslednja velika stvar. Vozila brez posadk (znana kot brezpilotna letala oziroma droni) so dandanes že povsem vsakdanji tehnološki pojav. Tehnološko inovacijo povezanih avtomobilov (»connected car«), ki označuje komunikacijsko povezljivost naprav in storitev v avtomobilu, lahko pričakujemo v kakšnem letu ali dveh. Temu bodo sledili tudi avtomobili brez voznikov. Tako kot se je v 40. letih prejšnjega stoletja začela plesti mreža novih tehnologih, se tudi v današnjem času razne tehnologije kot niti prepletajo in pred nami ustvarjajo mrežo sprememb, ki se vrstijo z veliko bolj bliskovito hitrostjo kot v preteklosti. Zanimivo bo opazovati, kakšne družbene spremembe bodo te tehnologije tokrat povzročile in pa kakšna omrežja bodo te spremembe zahtevale. 

Avtor: Marko Tišler

IoT oziroma internet stvari je podoben pojem kot oblak – velikokrat le nerazumljiva megla, ki jo je težko natančno tehnološko opredeliti in prevesti v konkretne rešitve. Oglejte si sestavne dele IoT ter poslovne probleme, ki jih rešitve IoT naslavljajo, oglejte si predavanje:

ALI IOT LAHKO KORISTI TUDI VAM?