IT in OT v industriji 4.0 ali izzivi konvergence dveh svetov

Povezovanje poslovnih (IT) in industrijskih (OT) informacijski sistemov je zaradi novih poslovnih modelov in tehnološkega razvoja neizogibno, a bo zaradi zgodovinske razklanosti to v marsikateri organizaciji velik zalogaj. Ni nujno, da je tudi pri vas tako.

Nedolgo tega sem sedel na kosilu z vodjo informatike v slovenski podružnici uspešnega mednarodnega proizvodno-razvojnega podjetja. Pogovor je nanesel na nove tehnologije, ki jih prinaša era interneta stvari (angl. IoT – Internet of Things) ter industrije 4.0, in sogovornik mi je zaupal zanimivo zgodbo.

Njegovi kolegi iz proizvodnega oddelka so naročili novo osvetlitev. Krmilniki za svetila so bili napredni in »IoT-ready«, kar je pomenilo, da se povezujejo v proizvajalčev oblak, kjer naj bi opravljali inteligentno analitiko. Do tu je še vse potekalo gladko. Po inštalaciji pa so tehnologi iz proizvodnje pristopili do IT-oddelka z zahtevo: »Želimo, da novim krmilnikom luči v proizvodnji omogočite dostop do interneta.« Krmilniki namreč niso omogočali polne funkcionalnosti brez povezave v oblak. V očeh mojega sogovornika je bilo jasno opaziti nezadovoljstvo, ker njihov IT-oddelek ni bil vpleten v odločitveni proces, ampak je bil zahtevek zgolj posledica že sprejetih odločitev. Verjetno mi ni treba posebej izpostavljati, da takšen proces dodeljevanja internetnih dostopov v proizvodnih okoljih ni bil v skladu z njihovimi internimi pravili in praksami. Pa vendar, ni jim preostalo drugega, saj sta bila nakup in fizična inštalacija že opravljena.

IT in OT vsak na svoji strani

Konvergenca informacijske tehnologije (IT) in operativne tehnologije (OT) je pomembna mantra v pametnih tovarnah. Takšna konvergenca ima številne oblike z več organizacijskimi in tehničnimi posledicami.

OT običajno povezujemo s tehnologijami za nadzor in avtomatizacijo. Izraz se tipično nanaša na proizvodna, transportna in elektro-distribucijska okolja. Za razliko od poslovne informatike (IT), tehnologija, ki krmili operacije in procese v prej omenjenih okoljih, nekdaj ni bila povezana navzven in je bila zgodovinsko strogo ločena od poslovne.

Primarni razlogi za takšno ločitev so izhajali iz prevelike raznolikosti med tehnologijami, razlik med potrebnimi veščinami za upravljanje z dotičnimi tehnologijami in predvsem različnih poslovnih zahtev.

Z bolj razširjeno uporabo IT-tehnologij na industrijskem področju se stvari spreminjajo tudi iz tehnične perspektive. Preprosti primeri vključujejo uporabo Microsoftovih tehnologij in aktivno rabo podatkovnih baz SQL za zbiranje in analiziranje proizvodnih ter procesnih podatkov. Opaziti je tudi suvereno uporabo protokolov, ki temeljijo na Ethernetu (npr. Profinet, Ethernet/IP). Zahteve po konvergenci med industrijsko in poslovno informatiko so vodile tudi v razvoj časovno-občutljivih omrežij (angl. TSN – Time-Sensitive Networking) za kritične segmente, ki zahtevajo komunikacijo s skoraj ničnimi zakasnitvami. Ko govorimo o IT-tehnologiji, prisotni v industrijskih napravah, pogosto najdemo tudi spletne vmesnike za komunikacijo (angl. web-based interface). Na voljo so tudi rešitve za pametne telefone, s katerimi je mogoče dostopati do podatkov o ključnih operacijah in celo upravljati opravila. Tehnologija Wi-Fi pa je v proizvodnem segmentu že nekaj časa uveljavljena.

Spodnja slika prikazuje posamezne segmente in delež prisotnosti IT- in OT-tehnologije v njih. Razlika v deležih med segmenti je očitna. V digitaliziranem zdravstvu so vse stopnje pokrite z informacijsko tehnologijo, medtem ko pa je delež operativne tehnologije v pametnih tovarnah večinski.

Prisotnost IT- in OT-tehnologij v različnih poslovnih vertikalah

Neglede na tehnološke trende je še vedno opaziti odpor do sprememb na organizacijskem nivoju. Poslovne zahteve, kibernetski kriminal in neprekinjeno poslovanje predstavljajo le nekaj izmed dejavnikov, ki zahtevajo celovito sodelovanje med področjema IT in OT znotraj organizacije. Številne stranke, s katerimi sem bil v stiku, imajo oddelka za poslovno in industrijsko informatiko popolnoma ločena, komunikacija med njima pa ni ustaljena. Opaziti je tudi, da oddelka pogosto spadata v ločene poslovne enote (angl. BU – Business Unit) in odgovarjata različnim nadrejenim. Iz moje zgodbe na začetku tega članka pa gre sklepati, da imata področji včasih celo konfliktne odnose in različne poglede. V prihodnosti bo nujno povečati vzajemne sinergije med obema področjema. Ločeno delovanje ne le otežuje prevzemanje novih tehnologij, ampak celo povečuje tveganja za izpad poslovanja, ne glede na to, da se IT- in OT- tehnologije čedalje bolj intenzivno prepletajo.

Most med OT in IT: skupni poslovni izzivi

Zadeva, ki nujno zahteva sodelovanje obeh področij, je zagotavljanje kibernetske varnosti. Ta ni enkratni dogodek, temveč stalen proces, ki zahteva angažiranost vseh deležnikov znotraj organizacije. V preteklosti so bila industrijska omrežja fizično ločena od poslovnih. Tehnološki trendi, zahteve po povečani učinkovitosti in predikativne analize obračajo področji na glavo in povečujejo prepletanje med IT in OT. Sistemi, ki so bili sprva popolnoma ločeni, so se začeli povezovati. Ko začnemo povezovati takšne sisteme, so ti nenadoma izpostavljeni grožnjam, o katerih proizvajalci takšnih sistemov v preteklosti sploh niso razmišljali.

Konvergenca informacijske (IT) in operativne (OT) tehnologije

 

Zato je ključno, da se vsako spremembo skrbno načrtuje z razmišljanjem o poslovanju v prihodnosti. Obdobje sprememb je v OT mnogo daljše kot v IT. To zahteva od odgovornih pogled v prihodnost in dolgoročno načrtovanje. Če organizacije delajo na prenovi industrijskih sistemov, je pomembno da postavijo dobre temelje za dolgoročno prihodnost. Na srečo so globalni ponudniki rešitev začeli prenašati dobre prakse iz IT v OT. Izgradnja industrijske omrežne hrbtenice (angl. industrial backbone) je eden izmed primerov prenosa dobre prakse v OT, ki pomaga povečati modularnost in zmogljivost industrijskega omrežja z ozirom na uspešen boj s kibernetskimi izzivi, ki bodo nastajali v prihodnosti. Prav tako pa predstavlja zmogljiv temelj za vse napredne aplikativne rešitve, ki lahko pomagajo podjetju do večje produktivnosti, novih storitev in zmanjšanja stroškov. Če pa se osredotočimo na pametne tovarne, pa predstavlja hrbtenica industrije dobro osnovo za popolno avtomatizacijo in individualizacijo v proizvodnji.

Konvergenca IT in OT je proces. Lotite se ga preudarno, a čimprej

Da povečamo težnjo h konvergenci med IT in OT, bo potrebno nasloviti nekaj strateških in organizacijskih izzivov. Prvi korak predstavlja nujna uskladitev strategije med oddelkoma IT in OT. Jasno bo potrebno opredeliti odgovornosti. Vsaj nekaj ciljev pa se bo moralo prekrivati med vodjo IT (angl. CIO) in operativnim vodjo (oz. odgovornim za industrijsko informatiko). Pomembno je, da je IT vključen v pomembnejše odločitve, ki vplivajo na podjetje, in pomaga kreirati digitalno strategijo organizacije. Nujna je  harmonija in kooperativnost med obema oddelkoma. Po drugi strani pa sem pri strankah v industrijski informatiki že večkrat zaznal nenaklonjen odnos do IT, predvsem na račun togosti in okorelega pristopa k spremembam. To pa odraža dejstvo, da imajo tudi IT-oddelki še veliko prostora za izboljšave. Organizacijska uskladitev ciljev in strategij bi vsekakor pripomogla k omilitvi takšnih težav. Je pa to dolgotrajen proces, ki ni odvisen zgolj od strateških sprememb; to je kulturna sprememba v podjetju, ki za uspešno vpeljavo potrebuje čas.

Naslednji korak k uspešni konvergenci med IT in OT je identificiranje pilotnih projektov z visoko dodano vrednostjo in visoko angažiranostjo obeh oddelkov. Če se projekti izkažejo za uspešne, je lahko donosnost naložbe večkratna. Aktivno sodelovanje obeh oddelkov se lahko odraža v agilnejših tehnoloških spremembah in hitrejših reakcijah na spremembe v okolju. S harmonijo med IT in OT pa hkrati tudi pospešimo širjenje znanj in informacij, ki sicer ne krožijo dovolj pogosto.

Konvergenca med IT in OT ni proces, ki se zgodi čez noč. Zato ga sprožite čimprej, da boste kos spremembam, ki jih bodo od vas zahtevali vaši naročniki in posel. Prvi korak je organizacijska opredelitev novih ciljev in odgovornosti. Sledi vzpostavljanje prave kulture med obema področjema, za kar pa je zadolžen tudi vsak posameznik, ki je našel uporabno vrednost v dotičnem članku. V zadnji fazi pa je nujno spodbujanje novih pilotnih projektov, kjer obe področji znotraj organizacije združita svoje moči in jih usmerita v končni rezultat novih pilotnih projektov. Uspešni projekti bodo vpeljani v poslovanje organizacije in bodo tako na dolgi rok poskrbeli za ustvarjanje konkurenčne prednosti, zmanjšanje tveganj in agilnejše sprejemanje novih tehnoloških sprememb.