NIL tehnicna delavnica dc1
01.9.2015

Ko danes gledamo na aplikacije v poslovnem okolju ali zasebno, hitro dobimo občutek, da se aplikacija nahaja pri nas, podatki in njihova obdelava pa sta nekje daleč stran. »Breme« se tako obdeluje v centru, medtem ko se sami nahajamo na obrobju, periferiji IT, če želite. A mobilnost je »in«, najdemo jo tudi na področju podatkovnih centrov. Most med podatkovnimi centri ali podatkovnimi centri in lastnim IT-okoljem pa zahteva precej pozornosti.

Mobilnost danes ne označuje zgolj premika iz delovnega mesta »na teren« ali »na pot«, ki ima za posledico selitev poslovnih aplikacij na mobilne naprave. V sodobnem IT-svetu obstaja tudi druga vrsta mobilnosti. Ne le uporabniki in naprave, premikajo se lahko tudi centralizirani podatki skupaj s strežniškimi aplikacijami, ki te podatke obdelujejo. Zakaj, se vprašate? Predvsem z vidika bolj optimalnega opravljanja nalog. Obdelava podatkov je lahko na neki drugi infrastrukturi cenejša,  prenos velikih količin podatkov na daljših razdaljah pa je povezan z določenimi stroški. Razdalja vpliva tudi na skupno hitrost izvedbe naloge, zato v praksi velja, da so bremena/opravila, ki se izvajajo bliže uporabniku, obdelana/dokončana hitreje.

Migracije podatkov lahko trajajo zelo dolgo časa, posebej če gre za scenarije, ko je treba skupaj s podatki premakniti še aplikacijo in/ali strežnik. Virtualizacija in avtomatizacija IT-okolij sta tovrstne naloge sicer znatno poenostavili in pohitrili, vseeno pa bomo za selitve IT-okolij – denimo med podatkovnimi centri – poleg časa potrebovali ustrezna znanja in veščine.

(Ne)zaželeno premikanje podatkov

Zakaj bi sploh selili podatke, aplikacije ali IT-okolja med podatkovnimi centri? Scenarijev, ki »zahtevajo« takšne poteze, je več, med najpogostejšimi so npr. različne nesreče. Nesreča v IT-okolju od podjetij zahteva kar najhitrejšo selitev aplikacij in podatkov pa tudi strežnikov in bremen v drugo okolje in čim hitrejšo vzpostavitev ponovnega delovanja rešitev, ki jih podjetje potrebuje za nemoteno poslovanje. Podjetjem, ki si brez brezhibnega delovanja IT-rešitev poslovanja ne predstavljajo več, oziroma jim lahko vsaka ura nedelovanja povzroča izjemne stroške in izpad prihodkov, svetujem naj imajo pripravljeno dodatno IT-infrastrukturo na rezervni lokaciji, ki jo lahko v primeru nesreče hitro aktivirajo in zajezijo poslovno škodo. Podobno velja za podjetja s pragmatičnimi direktorji informatike. Ti vedo, da je izogibanje težavam zelo dober recept zadovoljstva uporabnikov in nadrejenih. Tako lahko ob napovedih izjemno slabega vremena (poplave) in drugih težav (npr. z dobavo električne energije) še pravočasno premaknejo podatke in bremena iz enega v drug podatkovni center.

Dodatna IT-infrastruktura, lahko je seveda najeta, pride še kako prav tudi v primeru, ko se podjetje sooča s kratkotrajnimi ali pa občasnimi izjemnimi obremenitvami, katerim obstoječi IT-viri niso kos. Takrat se lahko breme ali pa »presežne« (u)porabnike elegantno preseli v drugo IT-okolje (podatkovni center) in poveže z obstoječim okoljem. V IT-žargonu radi rečemo, da aplikacijo »napihnemo« v drug podatkovni center. Storitev migracije podatkov in IT-bremen med podatkovnimi centri bomo potrebovali tudi v primeru, ko smo zgradili nov podatkovni center in želimo (skoraj) vse vsebine iz starih strežniških omar, strežnikov in aplikacij prenesti v novega.

Teorija in praksa nista isto

Ugotovili smo torej, kdaj najpogosteje rabimo mobilnost strežniških bremen. A hitro reševanje vprašanja selitve podatkov in izvajalnih virov je vse prej kot enostavna naloga. V slednje se je lahko prepričal bržkone vsak, ki se je kdaj odločil za prenos večjih bremen med lokacijami. Že samo povečevanje razdalje med strežniki lahko povzroči pravi izziv, saj dodatna latenca pri prenosu podatkov povzroči padec odzivnosti in s tem tudi uporabnosti samih aplikacij.

V podjetju NIL smo se v preteklosti že naučili, da je veliko stvari rešljivih zgolj na papirju, kar utegnejo ne prav na glas priznati tudi ponudniki različnih rešitev. Tehnoloških izzivov pri prenosu IT-bremen resnično ne manjka. Zavedati se moramo, da velika večina poslovnih aplikacij izvira še iz časov, ko o migraciji aplikacij in podatkov ni razmišljal pravzaprav nihče. Te so na selitve zelo občutljive, saj moramo seliti ne zgolj samo aplikacijo in podatke, temveč tudi (virtualizirano) strojno opremo, vmesno programje (t. i. middleware), različne vtičnike (API) itd. Vsi našteti elementi so med seboj namreč povezani tako tehnološko, kot organizacijsko, končna rešitev pa je po njihovi »zaslugi« relativno krhka. Krhkost v poslovnih okoljih seveda ni zaželena. Dodatna težava nastane v praksi, kjer z različnimi področji (plastmi) upravljajo različne ekipe strokovnjakov (za shranjevalne sisteme, omrežje, programsko opremo ...), prenos IT-rešitve v drugo okolje pa njihove odvisnosti hitro razgali oziroma potencira.

O dirigentu in orkestru

Takrat pride še kako do izraza orkestracija na področju IT, kjer se na najlepši možen način pokaže, zakaj podjetje rabi dobrega dirigenta za svoj IT-orkester. Prenos poslovnih aplikacij in podatkov v novo/drugo okolje zahteva dobro orkestracijo - večinoma visoko avtomatizirano s pomočjo programske opreme, pri čemer morajo informatiki natančno razumeti, kako posamezne plasti in procesi sodelujejo z aplikacijami, podatki itd. Zelo pomembna je tudi sama horizontalna komunikacija oziroma integracija med različnimi aplikacijami in strežniki, ki mora ob prenosu posameznih aplikacij med lokacijami ostati optimalna ali vsaj sprejemljiva.

Poseben izziv so t. i. migracije »v živo«, torej selitve aplikacij, medtem ko te delujejo. Slednje se sliši kot znanstvena fantastika in v večini primerov to tudi je. Zato se velja vprašati, ali takšno selitev dejansko potrebujemo, saj je pregrešno draga, zmoti pa lahko delo uporabnikov. In ker je v strežnik ali aplikacijo sočasno povezanih več sto ali tisoč uporabnikov, gre lahko marsikaj narobe. V tem primeru se je bistveno lažje odločiti za selitev ponoči, med vikendom ali dopusti, ko je raba/obremenitev IT-okolja/virov minimalna. Čeprav se da na papirju rešiti vse izzive, hitro in varno, v praksi na sceno stopita cena in kompleksnost, zato se večina podjetij in njihovih informatikov preprosto odreče previsoko letečim ciljem. A tudi ustrezen kompromis še zdaleč ni slaba rešitev.

Druga naloga, povečevanje IT-virov v živo brez da bi pri tem zmotili delo uporabnikov, je že lažja. V primerjavi s prejšnjo gre celo za »nizkonivojski« problem, saj lahko danes relativno hitro prenesemo breme ali povečamo zmogljivost v drugo IT-okolje.

Stroški in naložbe

Selitev podatkov in aplikacij lahko postreže s številnimi skritimi stroški. Medtem ko je prenos bremen od sebe v javni oblak načeloma zastonj, saj ponudnik vabi stranke, je obratna pot lahko precej draga. Obenem se velja zavedati, da številne nove tehnologije, čeprav olajšajo povezovanje med podatkovnimi centri, niso poceni. Magične palice seveda ni.

Zdi se, da je s stroškovnega vidika še najboljša naložba v znanje, saj lahko nato informatiki obstoječe in zrele tehnološke rešitve uporabijo tudi v te namene. Ključ do uspeha sta seveda kakovostna okrestriracija in uporaba zdrave pameti. Izkušnje pa so neprecenljive. V NIL-u se zadevamo, da je sama tehnologija zgolj del rešitve, prenos vsebin med podatkovnimi centri zahteva t. i. aplikacijsko-centrični pristop, če želimo, da bodo vsi gradniki in povezave naše aplikacije na cilj preseljeni varno in uspešno.

V poslovnem svetu velja, da so napake drage, celo usodne. Nič drugače ni v svetu IT. V kolikor niste kos izzivu selitve aplikacij in bremen med lokacijami, si to priznajte in poiščite pomoč strokovnjaka. Bo ceneje in bolj učinkovito.