Skovanka “programsko opredeljen podatkovni center” (angl. software defined data center – SDDC) se v medijih pojavlja že od leta 2012. V teoriji gre za podatkovni center, kjer so vsi osnovni gradniki virtualizirani, zagotavljanje storitev oziroma virov pa zelo fleksibilno. V praksi pa smo še daleč od popolne uresničitve tega, čeprav nekateri proizvajalci na trgu že ponujajo solidne rešitve in tudi v praksi lahko najdemo že skoraj prave “pametne” podatkovne centre.
Poslovne zahteve podjetij premikajo razvoj naprej. Poslovanje v realnem času in bliskovite spremembe, digitalizacija poslovnih procesov, razvoj in raba aplikacij, varnost podatkov, umetna inteligenca, veliki podatki, izredno dinamičen in konkurenčen trg – vse to so izzivi, ki so neposredno povezani z arhitekturo vašega informacijskega okolja. Poslovni procesi zahtevajo več hitrosti in fleksibilnosti, zato bodo dolgoročno najuspešnejši tisti, ki bodo imeli tudi takšno IT-okolje.
Kako lahko torej preidete iz tradicionalnega, okornega podatkovnega centra v nekaj, kar se približuje pravemu SDDC-ju?
Virtualizacija tradicionalnega podatkovnega centra
Virtualizacija strežnikov, omrežja in shranjevalnih sistemov je osnova SDDC-ja. Najbolje je virtualizirati popolnoma vse elemente, ki jih v okviru vaših poslovnih procesov lahko. Na ta način boste vzpostavili precej bolj vitek podatkovni center (manj fizične opreme), pridobili fleksibilnost pri upravljanju z viri ter zagotovili visoko razpoložljivost.
Avtomatizacija in standardizacija
Podobno kot velja za virtualizacijo, je najbolje avtomatizirati vse, kar se da. Je pa to v praksi zelo težko izvedljivo. Avtomatiziramo namreč lahko samo opravila, ki se ponavljajo. Da pridemo do ponavljajočih se opravil, moramo najprej narediti popis procesov in se v največji možni meri izogibati izjemam. Izjeme so smrt za avtomatizacijo. Zato je smiselno kake procese tudi spremeniti oziroma standardizirati, da se jih lahko avtomatizira.
Na začetku poizkusite z avtomatizacijo preprostih opravil. Že s temi “majhnimi zmagami” boste veliko dosegli – manj bo napak, manj administrativnega dela, upravljanje se poenostavi. Od tu lahko nadaljujete potem na avtomatizacijo bolj kompleksnih procesov. To zahteva več napora in časa, vendar smo z nekaterimi našimi strankami tudi te procese uspešno avtomatizirali.
Pri sami avtomatizaciji je zelo pomemben upravljavski portal podatkovnega centra. Sistemi za orkestracijo in samopostrežbo so zelo zmogljivi, je pa treba v primeru velikih in kompleksnih okolij razmišljati o prilagojenem upravljavskem portalu.
Samopostrežba
Naslednji nivo je vpeljava samopostrežbe s katalogom storitev. Z njim opredelite katere storitve (aplikacije) in komu zagotavlja vaš podatkovni center. Še pomembneje, definirate tudi kako in na kakšen način se storitve zagotavljajo. S tem si zagotovite urejenost okolja – točno se ve se kaj in komu pripada. Storitev tipa “snežinka” ni oziroma jih je težje uveljaviti. Uporabniki so tako tudi seznanjeni z nivojem storitev in cenami.
Ker so storitve znotraj kataloga avtomatizirane, se pomembno pospeši hitrost zagotavljanja storitev in zmanjša število napak. Ko je enkrat proces definiran, ostane tak ob vsaki ponovitvi. Ni več potrebno ročno dodajanje virov, kreiranje storitve za vsakega uporabnika posebej, pridobivanje soglasij o dostopih itd. Seveda je pogoj za učinkovit katalog vrhunska konfiguracija v ozadju: jasna in natančno definirana pravila ter avtomatizacija.
Najpomembnejša prednost kataloga pa ni v tehniki, ampak v tem, da podjetje prisili, da razmišlja o svojih uporabnikih in strankah. To je tudi pri vzpostavitvi kataloga najtežja naloga. Tehnično se veliko reči da zelo uspešno vzpostavit, če so le ciljni pravilni, procesi dobro premišljeni in zahteve jasno podane.
Hitra implementacija ≠ hiter podatkovni center
Hitrost in fleksibilnost sta res najbolj željeni koristi podatkovnega centra, vendar tega ne moremo trditi za samo vzpostavitev. Naše izkušnje kažejo, da so najuspešnejša pri tem podjetja, ki se vzpostavitve SDDC-ja lotijo postopoma in v več fazah. En od razlogov so tehnične karakteristike rešitev na trgu, ki (še) ne omogočajo vsega, kar si posel želi, zato boste morali pri načrtovanju sprejemati kompromise. Tudi proizvajalci stalno razširjajo zmogljivosti rešitev. Zato je nujen natančen pregled specifikacij ter zahtev, ki bodo opredeljevala končno rešitev. Pomembni vidiki, ki jih morate upoštevati so modularnost, nadzor in upravljanje, možnost integriranja sistemov različnih proizvajalcev, posodobitve, popravki in spremembe, licenciranje in ostali stroški za poslovanje.
Prav tako je pri sami implementaciji rešitve zelo pomembna pilotska postavitev in testiranje. Ta vam bo dala odgovor o pravilnosti vaših usmeritev in sami učinkovitosti rešitve – seveda brez neposrednega vpliva na samo poslovanje in procese. Šele ko se boste prepričali, da rešitev deluje brezhibno in kot ste želeli, jo uvedite v vaše delovno informacijsko okolje.
Evolucija podatkovnih centrov v programsko definirana okolja je dejstvo. Je pa pri tem tudi pomembno vprašanje, ali je lastni podatkovni center za vas sploh prava izbira glede na kritičnost vaših podatkov, zakonske regulative, vire za upravljanje in tudi glede na same stroške s takim okoljem. Pomembna je tudi velikost organizacije ter obseg in kompleksnost poslovnih procesov.
Zato je možnih več pravilnih odgovorov. Podatkovni center lahko vzpostavite sami. Lahko del svojih storitev prestavite v oblak, kjer za upravljanje skrbi zunanji izvajalec. Za nekatera, predvsem manjša podjetja, pa je mogoče smiselno razmišljati o praktično popolni selitvi storitev v javni oblak.
Izkušnje in znanje štejejo
Ker je na trgu veliko različnih tehnologij in pristopov, ima veliko organizacij težave pri izbiri pravega pristopa. Na NIL-u imamo kar nekaj izkušenj s postavitvijo IT-okolij (SDDC, oblak, hibridni sistemi). Strankam zato znamo svetovati ali je primerna za lasten podatkovni center ali je bolj razumna in optimalna rešitev najem oziroma hibridna rešitev.
Prav tako smo izdelali preverjeno metodologijo postavitve programsko opredeljenega podatkovnega centra. Rezultat tega je, da se stranka odloči za optimalno kombinacijo tehnologij glede na njene poslovne zahteve. SDDC-rešitev se uspešno vzpostavi, opravi migracija iz obstoječega okolje in da novo SDDC-okolje zaživi.
NIL-ovi strokovnjaki namenjajo veliko pozornosti podatkovnim storitvam – zagovarjamo t. i. standardizirano arhitekturo, ki jo lahko nadgrajujemo z novimi storitvami glede na zahteve strank. Veliko težo dajemo tudi sodelovanju vseh deležnikov pri pripravi storitev in evalvaciji le teh. Vsaka standardizirana arhitektura gre skozi postopek preverjanja (ustrezanje specifikacijam) in potrditve (ali ustrezanje ciljem).
Ker želimo same rešitve čim bolj približati samim strankam in jim pomagati do najboljših odločitev, načrtujemo tudi vzpostavitev testnega okolja, v katerem bodo lahko naše stranke testirale nove rešitve ter posodobitve brez poseganja v svoje produkcijsko okolje.
Avtorica: Manca Gros Marinčič, produktna vodja
Kako smo operaterju Swisscom pomagali hitreje razviti orodje za orkestracijo oblaka?
Swisccom je vzpostavljal oblak nove generacije za svoje ključne stranke in želeli so, da je njegova arhitektura fleksibilna in okolje enostavno upravljivo. NIL jim je pomagal pri razvoju orodja za orkestracijo upravljanja vseh virtualiziranih virov ter avtomatizacijo kataloga storitev.