Backup & Disaster Recovery
29.5.2015

Neprekinjeno poslovanje si različni nivoji odločevalcev v podjetju predstavljajo zelo različno. Finančni direktor ga vidi kot strošek IT, direktor informatike kot ultimativni cilj svojega dela, uprava pa kot nekaj abstraktnega, a pomembnega. A prav vodstvo podjetja je tisto, ki mora izračunati, koliko ga stane prekinitev poslovanja za dan ali več dni – v denarju in ugledu.

Nesreča žal nikoli ne počiva, vsaka organizacija pa ima seveda različne nivoje tolerance do tveganja izgube podatkov in/ali izgube računskih virov v primeru manjših okvar ali večjih incidentov, kot so požar, poplava, potres ... Večji izpad informacijskih virov zaradi okvare podatkov, človeške napake ali naravne katastrofe ima za večino podjetij resne posledice. Raziskave kažejo, da si v večini »resnih« podjetij lahko privoščijo okoli tri ure izpada kritičnih virov letno, ponekod še precej manj. Obnova strežnikov ali podatkov iz varnostnih kopij (posebej s trakov) je zamudno opravilo, ki lahko traja več dni ali tednov; v primeru naravne katastrofe pa niti to ne zadošča, saj podjetje nazaj dobi le podatke, ne pa tudi okolja, v katerem bi jih obdelovalo (infrastrukture).

Podjetja, ki so si želela zagotoviti nemoteno delovanje tudi v primeru najhujših težav, so pogosto ugriznila v izziv postavitve lastnega sekundarnega podatkovnega centra na drugi, geografsko oddaljeni lokaciji. Želje po visoki prilagodljivosti so pognale cene tovrstnih projektov (in njihovega vzdrževanja) v nebo, posledično so si jih lahko privoščile le največje organizacije.

Ponudniki storitev iz oblaka so v tem prepoznali novo tržno priložnost. Tisti najbolj sposobni (sposobni v smislu zagotavljanja skoraj 100-odstotne razpoložljivosti storitev v vseh pogojih) so začeli nuditi storitev nadomestnega podatkovnega centra. Ta podjetjem prinaša primerljiv nivo varnosti poslovanja za bistveno nižjo ceno. Koliko nižjo? Tipično je najemni model IT-infrastrukture 3- do 10-krat cenejši, odvisno od prilagodljivosti, ki jo želi naročnik.

Tveganja so realna, njihovo ignoriranje pa drago

V idealnem svetu bi vse IT-rešitve ves čas delovale brezhibno. V praksi temu žal ni tako, oziroma lahko o absolutno neprekinjenem poslovanju govorijo le podjetja z največjimi proračuni za IT. Vodje informatike v podjetjih morajo tako izbrati marsikateri kompromis med ceno in zanesljivostjo delovanja, pomembno pa je, da poznajo šibke točke svojih sistemov in aplikacij ter so pripravljeni na hitro reagiranje v primeru težav. Vedno več oddelkov IT zato za ključne vire in elemente IT-infrastrukture najame storitev podatkovnega centra pri zunanjem ponudniku.

Dejstvo je, da se katastrofalne odpovedi, ki povzročijo nekajdnevno prekinitev poslovanja, v IT-svetu dogajajo precej redko, približno tako pogosto kot naravne nesreče. So pa zato požari v strežniških sobah prostorih vendarle precej pogostejši. Gašenje le-teh pa ne povzroči le škode na opremi, temveč tudi prekine delovanje storitev IT in poslovanje podjetij. Kako pogosto se to dogaja? Lastne izkušnje kažejo, da v daljšem časovnem obdobju neljubi dogodek doleti vsako deseto stranko. Večina direktorjev in informatikov se ranljivosti svojega poslovanja žal zave prepozno - šele ob prvi tovrstni nesreči. Pametni se učijo iz slabih izkušenj drugih in ustrezno ukrepajo, druge pa lahko zamah z roko in pristop »meni se to ne more zgoditi« še kako drago stane.

Gospodarski subjekti iščejo zaupanja vredne partnerje

Poleg storitve zagotavljanja neprekinjenega poslovanja je zelo pomemben tudi čas same obnove poslovanja, ko dejansko gre kaj narobe. Šele takrat se pokažejo največje razlike med ponudniki, tistimi s prakso in uveljavljenimi procesi ter strokovnim osebjem ter drugimi, ki se skupaj s stranko preizkusijo v »požarni vaji«. Ponudnik omenjenih storitev namreč postane partner podjetja, tisti, ki bo kar najbolj minimiral škodo ob morebitni katastrofi. Podjetja zato iščejo zaupanja vredne partnerje, ki obvladajo restavriranje tako kompleksnega okolja, kot je sodoben IT.

Zunanji partner ne nazadnje IT-oddelku podjetja predstavlja neke vrste zavarovalnico. V kolikor se direktor informatike zaveda, česa njegovi zaposleni in implementirane tehnologije niso sposobni zagotavljati, ima zunanjega ponudnika IT-storitev le klic stran. Je pa res, da velja ta klic opraviti preden podjetje doleti katastrofa.