Omrežje bi morali zamenjati vsakih pet let

Omrežja z intuicijo se bodo sposobna samodejno odzivati na varnostne in druge dogodke

Spremembam, ki pretresajo celotno IT-industrijo, so omrežja zelo dolgo kljubovala. A razhajanje med starejšimi in novejšimi tehnologijami je vse večji. V podjetjih, kjer skrbniki omrežij še vedno ravnajo enako kot zadnjih 10 ali 15 let, je omrežje marsikje postalo cokla razvoja, je povedal Robert Turnšek, strokovnjak za omrežja v družbi NIL. Z njim smo se pogovarjali o tem, v katero smer se razvijajo sodobna omrežja, kako že in kako še bomo to občutili uporabniki ter kako bodo nova omrežja vplivala na varnost in uvajanje novih storitev.

 

Kakšne spremembe čakajo omrežja?
RT: Podobno kot v svetu strežnikov se tudi v omrežjih dogaja virtualizacija. Ločili smo fizični svet in uporabnike oziroma storitve. Pri strežnikih se je to pokazalo kot prvi pogoj za nove storitve, omrežja pa tako postajajo programsko opredeljena in lažje obvladljiva in upravljiva. Z virtualizacijo omrežij so veliko pridobile tudi storitve – prej je bilo treba za vsako novo storitev vzpostaviti novo fizično povezavo, za kar so podjetja potrebovala tako ljudi kot denar. Programsko opredeljena omrežja pa so poskrbela, da skoraj ne vidimo več prizorov, kako ljudje v podatkovnih centrih delajo s tresočimi se rokami.

Kaj pa označuje pamet v omrežjih?
RT: Omrežja so bila že prej eden izmed bolj pametnih delov med gradniki IT-okolij, a so bila zelo statična, pamet v njih pa distribuirana. Že pred desetletji so bila zgrajena na način, ki je omogočal njihovo delovanje tudi ob morebitni odpovedi katerega izmed gradnikov, podobno kot deluje internet. Prav zato je pamet v omrežjih porazdeljena. To je sicer zelo dobrodošlo z vidika zanesljivosti delovanja in odpornosti proti napakam, manj pa za agilnost. Trenutni trend je zato nasproten, pamet se vse bolj centralizira, tako na ravni posameznih delov oziroma okolij podjetja kot ponudnika storitev. Omrežje danes postaja platforma. Podatkovno opredeljena omrežja so razdeljena na upravljavski oziroma kontrolni in podatkovni del. Končno imamo centralno točko, s katero se pogovarjamo, kaj omrežje ponuja in kaj od njega pričakujemo. To nam omogoča povsem drugačno raven storitev – aplikacija sama sporoči omrežju, kako naj se prilagodi njenim potrebam.

Kaj bo imel slehernik od pametnejših omrežij, bo razliko sploh zaznal?
RT: Bo, in sicer kot boljše delovanje vsega, kar deluje prek omrežja – torej v spletnem brskalniku, aplikacijah in storitvah. Sodobno omrežje ve, kaj vse se dogaja v njem, tudi skrbniki omrežja zato hitreje zaznamo, kaj deluje in kaj ne ter težave odpravimo, še preden bi jih uporabnik sploh zaznal. Novodobna omrežja so tudi izjemen vir podatkov za analitiko, s pomočjo katere lahko podjetja še dodatno optimizirajo svoje poslovanje. V tem primeru so uporabniki deležni še boljše uporabniške izkušnje.

Cisco zadnje mesece govori celo o omrežjih z intuicijo. Za kakšna omrežja gre?
RT: Ideja predvideva omrežja, ki se bodo sposobna samodejno odzvati na varnostne in druge dogodke. Gre za visoko avtomatizirana omrežja. Danes skrbniki omrežja večinoma še vedno upravljamo ročno. Ker je itijevcev omejeno število, upravljati pa morajo čedalje več naprav, je takšen pristop zelo drag in dolgotrajen, večja je tudi verjetnost, da skrbnik pri delu naredi kakšno napako. Zato je smiselno del upravljanja prenesti na sisteme. Skrbnik postavi osnovna pravila, omrežje pa samodejno na podlagi obnašanja uporabnikov, aplikacij in podatkov skrbi za upravljanje.

Kako je to videti v praksi?
RT: Omrežje na primer samo prepozna videoklic in mu dodeli višjo prioriteto in pasovno širino, ga z brezžičnega premakne na žično omrežje in podobno. To se vse dogaja samodejno in hitro, brez intervencij skrbnikov. Takšne operativne naloge bodo eno področje, kjer bomo opazili precejšen napredek. Drugo pa je področje varnosti.

Bodo intuitivna omrežja bolj varna?
RT: Da. Podobno kot oblak bodo imela veliko več procesne moči, zato bodo lahko prepoznala nenavadno dogajanje, takšne anomalije ovrednotila ter omejila oziroma odpravila dejanske incidente. In to občutno hitreje in natančneje, kot smo to sposobni početi danes. Samo omrežje bo zato postalo pomemben varnostni mehanizem pri preprečevanju napadov in zajezitvi aktivnosti napadalcev.

So za poslovna okolja bolj primerna žična ali brezžična omrežja?
RT: Večinoma se danes uvajajo brezžična omrežja. S stališča varnosti so vsa omrežja enako varna, če so ustrezno zaščitena – to pomeni, da se v njih uporabljajo šifriranje in zaščitni certifikati. Konec koncev je danes vse priklopljeno na dostopno točko ali usmerjevalnik.

Kako pa gledate na prihod omrežij 5G?
RT: Omrežja 5G prinašajo kombinacijo vseh možnih brezžičnih omrežij. Prihaja čista konvergenca. Je pa treba razumeti, da omrežja 5G niso samo stvar komunikacije med ljudmi, ampak bodo vplivala na številna področja, najpogosteje se omenjajo samovozeča vozila. Ponudniki tudi obljubljajo fantastične hitrosti prenosa podatkov, čeprav v tem hipu dejanskih potreb po tako radodarni pasovni širini sploh ni. Vsekakor pa bo velika prednost močno izboljšana odzivnost mobilnega omrežja, predvsem zato, ker bo predvidljivo.

Kako hitro bomo dočakali omrežja 5G?
RT: Odvisno od tega, kako hitro bodo uporabnikom na voljo nove rešitve in storitve, ki bodo močno izboljšale njihovo uporabniško izkušnjo. Konferenčni klic v ločljivosti 4K lahko danes opravite tudi prek omrežja 4G oziroma LTE. Pa še to je slab primer – po mojih izkušnjah ljudje ne želimo gledati drug drugega, ko se kličemo. Menim, da bo glavna prednost omrežij 5G v tem, da bodo podjetja imela svoja lastna omrežja 5G – na primer v veliki stavbi – in bodo, če bodo tako želela, izkoriščala konvergenco in poenostavljeno prehajanje med omrežji ne da bi aplikacija uporabniku nehala delovati.

Kdaj pa naj se podjetje odloči za nadgradnjo ali celovito prenovo omrežja, kje je točka preloma?
RT: Danes je življenjska doba poslovnih omrežij približno pet let. V tem času tehnologija toliko napreduje, da se omejena zmogljivost že pozna pri poslovanju. Vzdrževanje je na primer dražje, vpeljava novih storitev je počasna in podobno. Stara omrežja so tudi manj varna in zato pomenijo tveganje za poslovanje. Pri prenovi omrežja je treba upoštevati tri sklope, in sicer pristopovno omrežje za uporabnike (LAN, WiFi), povezavo lokacij s centralno lokacijo in ponudniki SaaS in IaaS (WAN) ter podatkovni center (SDDC). V idealnem svetu je smiselno zamenjati vse troje hkrati. Za večino je to sicer z investicijskega vidika neizvedljivo, zato svetujem prenovo omrežja po tretjinah – na primer vsako leto en sklop.

Bodo imela pametna omrežja daljšo življenjsko dobo?
RT: Mogoče, a to ni nujno dobro. Že danes veliko organizacij vztraja s staro opremo. Posebej omrežna oprema v podatkovnih centrih je zelo dolgoživa, kar pomeni vsaj večje varnostno tveganje. Kot sem že povedal, bi si morala podjetja in ponudniki po mojem mnenju prizadevati za petletni cikel zamenjave omrežne opreme.

 

Avtor: Miran Varga

Intervju je bil izvorno objavljen v Časniku Finance. Vse pravice pridržane

Kako razumeti sodobne IT-arhitekture?

Cisco in tudi ostali proizvajalci IT-rešitev ponujajo številne “inteligentne” tehnologije. In danes jih je že toliko, da marsikdo več ne razume, katere rešitve so potencialno koristne za posel in katere ne. Ker pot do pravih odgovorov ni lahka niti enoznačna,  je Robert Turnšek v predavanju S pametjo po pameti predstavili nekaj pristopov, ki preverjeno delujejo.

OGLEJTE SI PREDAVANJE