NIL Racunalniski oblaki niso tehnoloski izziv organiziranje procesov
14.7.2015

Občasno s kolegi iz branže razmišljamo o preteklih dosežkih in prihodnjih izzivih. Veliko pozornosti namenjamo računalniškim oblakom, zato me je misel, da v IT vendarle ni takšnega napredka, kot ga panogi pripisuje laična javnost, kar malce potrla. Računalniški oblaki so edinstvena priložnost, da svoje delo s podatki in informacijami spremenimo na bolje, a le, če bomo doumeli, da vprašanje oblaka ni vprašanje tehnologije, temveč organizacije in procesov.

Znanec je bil še precej bolj slikovit in neusmiljen z izjavo, da je najbolj očiten napredek na področju informatike v zadnjih treh desetletjih ta, da smo iz rabe terminalov z zelenobarvnimi zasloni prešli na rabo večbarvnih monitorjev. S podatki namreč počnemo bolj ali manj enake/podobne stvari/opravila, dodajanje različnih tehnoloških rešitev pa vodi zgolj v povečanje kompleksnosti. Sodobna IT-okolja je zato resnično težko celovito obvladovati. In ta kompleksnost bo tudi v oblaku ostala ista, če bomo obstoječa okolja zgolj preselili v »strežnik nekoga drugega«.

Danes si storitev iz oblaka želijo predvsem različne službe v podjetju – marketing, prodaja itd., saj v njihovih očeh predstavlja način, da podjetje postane in ostane bolj konkurenčno. Večina pri tem spregleda povsem drugačno rabo IT-virov in vidi zgolj prihranke. Podjetja trenutno mamijo predvsem t. i. zasebni oblaki ter hibridna okolja. Za poslovanje manj kritične stvari bi predali zunanjemu ponudniku, ostale pa obdržali pod absolutnim nadzorom. A tudi v tem primeru prej omenjena kompleksnost v oblačnih okoljih ostaja enaka in se ne preseli na stran ponudnika ali sistemskega integratorja, kot to zmotno misli marsikateri generalni direktor in celo informatik. Le malokdo se zaveda dejstva, da lasten računalniški oblak zahteva več znanja kot gostovanje informatike pri zunanjem ponudniku.

Kako pa danes podjetja rešujejo izzive na področju IT? Pavšalno, čez palec nekako takole: k sreči so uporabniki vse bolj računalniško pismeni in tretjino težav, predvsem tistih manjših z operacijskim sistemom ali aplikacijami odpravijo sami, tretjino orehov stre lasten oddelek informatike, s preostalo tretjino »grdih« izzivov pa se ukvarja ustrezno plačan sistemski integrator ali zunanji partner.

Več desetletna praksa in izkušnje kažejo, da je lastna infrastruktura cenejša le za velika podjetja in podjetja s statičnimi potrebami po IT. Informatika namreč zahteva ljudi, ki znajo ustrezna okolja postaviti in jih upravljati. Ob povprečnem deležu – 2,5 % informatikov med vsemi zaposlenimi – to pomeni, da ima podjetje z okoli sto zaposlenimi zgolj dva ali tri informatike. Z njimi pa le težko obvladuje vse tehnologije, ki so danes prisotne v svetu IT.

Upam si trditi, da je danes oblak prava rešitev za vsa podjetja, ki imajo manj kot tisoč zaposlenih.

VSAK, SVAK, KVAS ali KAVS?

Brez skrbi, nadaljevanje ne bo vulgarno. Tako kot pri intimnih človeških odnosih tudi v poslu in tehnologiji ne bi smeli pretirano »komplicirati«. A številna podjetja počnejo prav to. Slovenci se imamo za zelo pametne, kar se lepo vidi tudi v poslovanju podjetij. Vsako izmed njih ima t. i. posebne procese, sebi lastne in edino pravilne. S čemer ne bi bilo nič narobe, če ne bi tako večkrat odkrivali tople vode. Bistvo oblaka, ki prinaša dvoje, visoko učinkovitost in prihranke, je namreč drugje – stvari morajo biti postavljene na isti imenovalec in optimizirane. Oblak pač ne pristaja na to, da bomo procese delali vedno drugače (lahko sicer jih, a posledično ne bomo skoraj nič prihranili).

Prehod v računalniški oblak, zasebni ali javni, od podjetij zahteva štiri korake. Ti slišijo na ime konsolidacija, virtualizacija, avtomatizacija ter standardizacija (od tod tudi kratice iz mednaslova). Mnoga podjetja so že iskala bližnjice, a jih v tem primeru ni.

Konsolidacija je danes v Sloveniji že vseprisotna, saj številna podjetja ključne tehnologije iz oddaljenih lokacij seli v center, na lokacijah ostajajo le še uporabniki s svojimi napravami oziroma odjemalci. Prav hitre, zanesljive in relativno poceni povezave so prvi pogoj za kakršnokoli oblačno aktivnost. V podatkovnem centru podjetja nato sledi virtualizacija IT-virov, tako strežniških zmogljivosti, kot sistemov hrambe in omrežja.

Ne hitite v oblak, če nanj niste pripravljeni

Večina podjetij se že tik za tem odloči za skok v oblak. Napaka. Programsko definiran podatkovni center je resda osnova, a za prehod v oblak potrebujemo tudi in predvsem avtomatizacijo procesov. Zato moramo procese najprej standardizirati. Gre za postopek, ki ni povezan s tehnologijo računalniških oblakov. Informatikom je treba pokazati, kako poteka poslovanje v podjetju, popisati in narisati procese.

Zatem sledi za večino najbolj boleč korak. Čemu se odpovedati? Zakaj odpovedati? Če želimo, da bosta standardizacija in avtomatizacija uspešni, moramo v podjetju čim več stvari početi na enak ali vsaj soroden način. Procese je treba ob pogovoru z uporabniki/zaposlenimi poenostaviti in optimizirati. Šele nato bomo lahko takšno okolje preselili v oblak in uživali v njegovih prednostih, postali bomo bolj agilni in hitri glede vpeljave novih aplikacij in/ali storitev.

Kaj vam želim povedati? Predvsem to, da prehod v oblak ni povezan s tehnologijo, temveč s procesi. Številna IT-podjetja želijo računalniške oblake prodati le kot tehnologijo, zato rezultat izostane. Ne ponovite iste napake.