ukclj logo
10.4.2013

Elektronska tabla na Internistični prvi pomoči v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana

Internistična prva pomoč (IPP) je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) urgentni oddelek za paciente z akutnimi internističnimi obolenji. Letno oskrbijo približno 25.000 pacientov. Prostorske omejitve, večanje števila težjih pacientov in njihova vse kompleksnejša medicinska obravnava vodijo v pogosto preobremenjenost oddelka ter čezmerno trajanje obravnave.

Natrpanost in dolgi čakalni časi so na IPP tudi najpogostejši vzrok pritožb pacientov in njihovih spremljevalcev, raziskave, ki so bile narejene v tujini, pa kažejo tudi na povezavo med dolgimi čakalnimi časi na urgentnem oddelku in poznejšimi zapleti pri zdravljenju v bolnišnici. Vodstvo IPP zato stalno uvaja ukrepe za izboljšanje položaja, del teh prizadevanj pa je tudi informacijska rešitev Elektronska tabla (ET).


"Uvedba ET je bila v organizacijskem smislu dokaj zahtevna. Koristna je predvsem zaradi možnosti hitrega pregleda nad celotnim položajem in njemu ustreznega ukrepanja, pacienti pa imajo možnost priklica zdravstvenega osebja z alarmnim gumbom. Dokončne koristi se bodo pokazale po nadaljnji prilagoditvi delovnih procesov. Rešitev je tehnično ustrezna ter prilagojena našim potrebam in razmeram, za kar sta poskrbela zunanja partnerja pri projektu: NIL d.o.o. in List d.o.o. V prihodnosti bomo ET nadgradili z dodatnimi funkcionalnostmi."

Mag. Hugon Možina, vodja IPP


Cilj: skrajšanje časa oskrbe in povečanje varnosti obravnave pacientov

ET so veliki elektronski zasloni, ki prikazujejo vse najpomembnejše informacije o pacientih (klinične in demografske) ter delovanje sistema. Na IPP so se za uvedbo rešitve odločili na podlagi raziskav in praktičnih primerov iz tujine, naklonjenost do sistema pa so preverjali tudi z anketo med zaposlenimi. ET jim zagotavlja hiter in sproten vpogled v status obravnave pacientov in njihovo lokacijo, kar pomembno pripomore k boljšemu situacijskemu zavedanju in posledičnemu zmanjšanju števila napak pri obravnavi. Sistem pacientom omogoča tudi proženje klica na pomoč.

Podatke za ET zagotavljajo iz dveh virov: internega informacijskega sistema Hipokrat, ki je bil na IPP-ju že vzpostavljen, ter sistema za sledenje pacientov v realnem času RTLS (Real Time Location System) s tehnologijo radiofrekvenčne identifikacije RFID (Radio Frequency Identification).

Sistem RTLS sestavljajo štirje elementi: brezžično omrežje WiFi, brezžične značke, lokacijski strežnik in ultrazvočni lokatorji. Infrastruktura brezžičnega omrežja je na IPP-ju bila že postavljena, so pa bile za zagotavljanje pravilnega delovanja ET potrebne določene prilagoditve. ET namreč zahteva zelo natančno lociranje pacientov, zato smo na podlagi meritev nekatere dostopne točke premestili in namestili nove, ustrezno natančnost lociranja pa smo zagotovili z montažo ultrazvočnih lokatorjev.

Za namene preračunavanja in hranjenja podatkov o lociranju je NIL v podatkovnem centru UKCL namestil še lokacijski strežnik, za svoje delovanje pa ga uporablja tudi ET. Sistem je centraliziran, zato omogoča preprosto razširljivost na druge oddelke UKCL. V zaključni fazi smo lokacijski strežnik še integrirali s sistemom Hipokrat in tako podatke o obravnavi pacientov povezali z informacijo o njihovi trenutni lokaciji.

Sistem ET je s tem postal operativen. V praksi rešitev deluje tako, da se pacientom ob sprejemu namesti brezžična RFID-značka, ki sistemu sporoča podatke o pacientu. Pacient nosi značko ves čas obravnave, ob odhodu pa se mu značka odvzame z zapestja.

IPP ima nameščena dva tipa ET-jev. Prvi so namenjeni osebju in prikazujejo naslednje informacije: čas prihoda/triažna oznaka, čas obravnave (čas od prihoda do trenutnega časa), oznaka ambulantnega tima, ki skrbi za pacienta, pacientova mobilnost, priimek in ime pacienta, identifikacijska številka pacienta, vodilni simptom, posebna opozorila, status laboratorijske preiskave, status radiološke preiskave, faza oskrbe itd. Vsi ti podatki omogočajo zaposlenim na IPP preprost vpogled v posamezne statuse obravnave pacientov, izračun povprečnih časov, iskanje ozkih grl in kritičnih točk obravnave.

Drugi tip ET-jev je namenjen pacientom in njihovim spremljevalcem, prikazuje pa manjši nabor informacij, in sicer: čas prihoda/triažna oznaka, čas obravnave (čas od prihoda do trenutnega časa), identifikacijska številka pacienta in fazo oskrbe. Dodatno ta ET prikazuje še pojasnila glede triažnega sistema, zdravstveno-vzgojna navodila in posebna standardna sporočila (npr. da je prišlo do zakasnitve v delovanju zaradi nujne oskrbe težkega primera).

Načrti za prihodnost

IPP si od uvedbe ET obeta številne pozitivne učinke s kliničnega, organizacijskega, administrativnega in v končni fazi tudi finančnega vidika. Največje koristi pričakujejo v povezavi z izboljšano koordinacijo med zaposlenimi in večjo pretočnostjo pacientov ter kakovostjo oskrbe.

Z uporabo ET se bodo zbirali tudi podatki, ki bodo omogočili vzpostavitev sistema kazalnikov kakovosti. Na IPP načrtujejo, da bodo lahko na podlagi teh informacij razvili simulacijski model za preizkušanje (ne)učinkovitosti predlaganih organizacijskih sprememb in za spoznavanje zakonitosti delovanja sistema. Ta rešitev bi jim omogočala še dodatno optimizacijo delovnih procesov in izboljšanje kakovosti oskrbe. Poleg tega želijo v prihodnosti dostop do ET omogočiti tudi prek spletne in mobilne aplikacije, kar bo še bolj olajšalo komunikacijo med IPP in drugimi oddelki.

Poslovne prednosti

  • Hiter pregled nad celotnim položajem na IPP
  • Hitro ukrepanje
  • Naročniku prilagojena rešitev
  • Boljša izkoriščenost virov
  • Večja varnost pacientov
  • Izboljšano situacijsko zavedanje
  • Manj pritožb
  • Boljša koordinacija

ZNAČILNOSTI REŠITVE

  • Brezžično omrežje WiFi
  • Brezžične značke RFID
  • Lokacijski strežnik
  • Ultrazvočni loktorji
  • Integracija z internim informacijskim sistemom
  • ET za zaposlene
  • ET za paciente in njihove spremljevalce
  • Možnost proženja alarma