Blog

Kakšen oblak je najbolj primeren za mala in srednja podjetja?

Javni oblak mora biti prilagodljiv, varen, stroški morajo biti jasno določeni vnaprej, podpora pa naj bo čim bližje uporabniku. Ker so informacijska okolja iz dneva v dan bolj kompleksna, se zlasti mala in srednja podjetja čedalje pogosteje srečujejo z zahtevnimi izzivi njihovega upravljanja. V precepu se znajdejo že pri odločitvi, kakšno opremo kupiti, da ne […]

Javni oblak mora biti prilagodljiv, varen, stroški morajo biti jasno določeni vnaprej, podpora pa naj bo čim bližje uporabniku.

Ker so informacijska okolja iz dneva v dan bolj kompleksna, se zlasti mala in srednja podjetja čedalje pogosteje srečujejo z zahtevnimi izzivi njihovega upravljanja. V precepu se znajdejo že pri odločitvi, kakšno opremo kupiti, da ne bo zastarela že v letu ali dveh oziroma da jo bo mogoče prilagajati rasti podjetja. Še večja težava pa nastopi, ko je treba poskrbeti za kibernetsko varnost. Rešitev je predaja upravljanja IT-okolja zunanjemu izvajalcu, pri izbiri katerega je znova treba biti previden.

Razmere na trgu se spreminjajo čez noč, intenzivnost spletnih napadov se vse bolj stopnjuje in zlasti manjša podjetja nimajo več dovolj zmogljivosti za spopad z njimi, postopki pri nakupu strojne in programske opreme so čedalje bolj zapleteni in dolgotrajni, zakonodaja na področju odgovornosti za podatke, ki jih podjetja hranijo, je čedalje strožja … To je le nekaj izzivov, s katerimi se podjetja in druge organizacije soočajo pri obvladovanju svojih informacijskih sistemov.

Kako se spopasti s pomisleki

Kljub vsemu naštetemu imajo mnoga podjetja pomisleke, ko je treba sprejeti odločitev, da upravljanje IT-okolja predajo zunanjemu izvajalcu. Razlogi za negotovost so različni: najpogosteje gre za strah pred spremembami, ponekod se IT-oddelki bojijo za svoj obstoj, spet drugje zunanjim ponudnikom ne zaupajo ali pa ne znajo preveriti njihovih kompetenc.

Robert Markič, IT-arhitekt v podjetju NIL, pravi, da so takšni strahovi odveč, če se podjetja držijo naslednjih priporočil:

• izberejo naj ponudnika, ki jim bo s svojo rešitvijo omogočil, da bodo lahko obdržali določeno raven nadzora in lastno znanje, ki ostaja pomemben del podjetja,
• izberejo naj raven storitve, ki jim najbolj ustreza – lahko je to PaaS (Platform as a Service), IaaS (Infrastructure as a Service), DRaaS (Disaster Recovery as a Service), lahko samo dodatna kopija podatkov na oddaljeni lokaciji, zunanjemu ponudniku pa lahko, če mu seveda dovolj zaupajo, prepustijo tudi upravljanje IT-okolja v celoti,
• predvsem pa naj izberejo kompetentnega ponudnika, ki lahko svojo usposobljenost dokazuje s priznanimi mednarodnimi certifikati, kompetencami in referencami, ki deluje v lokalnem okolju, ima vzpostavljen varnostno-operativni center ter ima tradicijo in visoke bonitetne ocene, ki so jamstvo, da ne bo čez noč izginil s trga. Preveriti je treba tudi dobre prakse in postopke, ki se jih drži ponudnik, in kako bo potekalo komuniciranje ob morebitnih neljubih dogodkih in načrtovanih spremembah.

Kaj pomeni IaaS in kaj PaaS

In kakšna je razlika med različnimi ravnmi upravljanja IT-storitev oziroma računalništva v oblaku? Markič pojasnjuje, da je storitev IaaS primerna za podjetja, ki želijo zmanjšati odvisnost od infrastrukturne opreme na minimum, hkrati pa še vedno imeti nadzor in lastno upravljanje operacijskih sistemov, popravkov in spremljevalne programske opreme, nameščene na virtualnih strežnikih.

Podjetja v tem primeru dobijo celotno infrastrukturo za vnaprej znan mesečni znesek. Obdržijo svojo IT-ekipo, se pa rešijo izzivov na področju vlaganj v strojno opremo, vzdrževanja lastnega podatkovnega centra, varnosti ter čedalje strožjih zahtev po neprekinjenem poslovanju in odgovornosti za podatke.

Raven PaaS pa je namenjena podjetjem, ki želijo uporabljati zgolj že vnaprej pripravljene virtualne strežnike z vso spremljevalno podporno programsko opremo in popravki. Sama želijo upravljati le svoje aplikacije. Za takšno rešitev se največkrat odločijo različna programerska in razvojna podjetja, startupi, spletne trgovine in podobna podjetja, ki običajno skoraj nimajo lastne IT-ekipe v klasičnem pomenu besede.

Javni oblak velikih

Glavne slabosti velikih globalnih oblakov – najbolj znana sta Amazonov AWS in Microsoftov Azure – so rigidnost, kompleksnost pri postavitvah s številnimi novimi veščinami, omejena partnerska mreža in otežena sklenitev pogodb o ravni storitve (SLA), saj je treba pri tem upoštevati ameriško zakonodajo in pravila.

Eden ključnih izzivov podjetij pri uporabi globalnih oblakov je izredno kompleksno zaračunavanje, ki vključuje tudi dejansko porabo virov. Zato strošek uporabe ni vnaprej znan, končni TCO (total cost of ownership, skupni stroški lastništva) pa je še posebej na daljše obdobje daleč nad načrtovanim.

Flex IT – izjemna prilagodljivost javnega oblaka

V podjetju NIL so svojo storitev Flex IT prilagodili posebej za mala in srednja podjetja, pri čemer je bil glavni cilj biti drugačen od velikih oziroma biti blizu naročniku in čim bolj uglašen z njim. Čeprav gre v izhodišču za javni oblak, si nadzor nad njim delita NIL in naročnik, zagotovljena pa je visoka stopnja varnosti, zanesljivosti in prilagodljivosti.

Flex IT je zasnovan tako, da lahko zadosti tako željam podjetij, ki se odločijo za IaaS, kot tistim, ki jih zanima PaaS. Podjetja lahko izberejo različne ravni storitev – od najbolj osnovnih do izjemno visokih.

S storitvijo Flex IT podjetjem zagotavljamo storitev javnega oblaka za vnaprej znan fiksni mesečni strošek ne glede na dejansko zasedenost procesorjev in pomnilnika

Robert Markič

 IT-arhitekt v podjetju NIL

Konkurenčna cena za visoko kakovost

»Lahko se pohvalimo z naborom lastnih storitev in kakovostjo, predvsem pa s podporo, znanjem, osebnim pristopom in prilagodljivostjo za vsakega naročnika posebej,« pravi sogovornik. Posebej poudarja, da so vsi njihovi strežniki in s tem tudi podatki varno shranjeni na območju Slovenije ter da vso podporo stranki zagotavljajo domači strokovnjaki v slovenskem jeziku. Podatke upravljajo skladno s slovensko zakonodajo in določili Arhiva RS, naročniku pa v kratkem času zagotavljajo tudi fizičen dostop do njih.

Najvišjo stopnjo zmogljivosti in razpoložljivosti zagotavljajo na opremi vodilnih svetovnih proizvajalcev, kot so Cisco, VMware, Pure Storage, Cohesity, Dell EMC, Veeam in drugi.

Posebej pa sogovornik omenja zelo visoko stopnjo varnosti podatkov, saj ima NIL lasten varnostno-operativni center (SOC), ki spremlja varnostne incidente in se odziva nanje v režimu 24/7. Flex IT je torej lokalni računalniški oblak, katerega infrastruktura je v celoti postavljena v Sloveniji.

Stranke lahko izbirajo različne storitve in različne ravni njihovega zagotavljanja, za podporo skrbijo slovenski strokovnjaki, enako pa velja tudi za varnost podatkov, ki je prav tako v domeni NIL-ovih varnostnih specialistov, zaposlenih v lastnem SOC.

Kljub vsemu temu je NIL-ova storitev še vedno cenovno ugodnejša kot pri bolj zvenečih velikih globalnih ponudnikih.

Članek je bil izvorno objavljen na Finance.si. Objavljamo z dovoljenjem.

Podatkovni center Računalništvo v oblaku

Referenca

V javni oblak brez enega zapleta

V podjetju Better so svoje IT-okolje brez ene prekinitve dela preselili v NIL-ov javni oblak Flex IT. Njihovi strokovnjaki se lahko zato v celoti posvečajo osnovni dejavnosti, hkrati pa si je Better tudi znižal stroške za informacijsko infrastrukturo za 25 %.

Preberi več

O avtorju/avtorici