Tudi v Sloveniji je vse vec izobrazevanja v sodobnih oblikah
29.8.2018

»Področje izobraževanja končnih uporabnikov je že dobro utečeno in ponudba na slovenskem trgu široka, področje usposabljanja za delovanje IKT pa je že zaradi velikosti trga ozko, zato so ponudniki teh izobraževanj pogosto vpeti v širše regionalno okolje ali celo delujejo na globalnem trgu,« je za časnik Finance pojasnjil Marjan Bradeško, vodja izobraževalne strategije v podjetju NIL.

»V obeh primerih pa v zadnjih letih opažamo pomembne spremembe pri izobraževa­nju,« razlaga sogovornik. Kla­sični tečaji v učilnici se krajša­jo, vse več pa je drugih oblik usposabljanja in prenosa zna­nja – od spletnih predavanj, e-učenja in učenja v oblaku prek mentorstva do usposa­bljanja neposredno na delov­nem mestu.

Pri izobraževanju za IKT ločimo dve področji – prvo je uporabniško, kjer uporabnika usposobimo za delo z določe­nim programom ali aplikaci­jo, drugo, kjer je NIL bistveno bolj dejaven, pa je usposablja­nje za samo delovanje IKT in je namenjeno vsem, ki skrbijo za infrastrukturo in prilagoditev poslovnim potrebam.

»Kot že 20 let, odkar smo uvedli tudi e­-oblike izobraže­vanja, je NIL nosilec najnovej­ših gibanj na tem področju,« pravi Bradeško. Poleg skupno skoraj 400 klasičnih tečajev z več kot štiri tisoč udeleženci so lani skupaj s Ciscom izpeljali tudi dva mentorska programa kibernetske varnosti in uspo­sobili prek tisoč udeležencev. Pri tem so uporabili vse obli­ke današnjega učenja v oblaku.

Prilagajanje potrebam okolja in posameznika

E-­oblike učenja, digitalne vse­bine in učenje na daljavo omo­gočajo boljše prilagajanje po­ trebam določenega okolja ali posameznika. Z manjšimi uč­nimi enotami in nadzorom nad učenjem, ki je zdaj v ro­kah učečega se, je učenje lah­ko zelo usmerjeno. »Jasno pa je, da za vsako izobraževalno obliko potrebujemo dobro oce­no potreb in svetovanje pri iz­boru učne poti, kar je tudi ena od naših izobraževalnih stori­tev. Uspeh pri prenosu znanja je zagotovljen le, če inštruktor ali mentor dobro poznata oko­lje učečega se,« pravi Bradeško.

Pojasnjuje, da je pri učinko­vitem prenosu znanja treba pre­mostiti prepad med učenjem in uporabo naučenega na delov­nem mestu, ki je zlasti pri kla­sičnih oblikah učenja velik. V ponudbi NIL je zato čedalje več oblik prenosa znanja na samem delovnem mestu. Ponujajo na primer tako imenovane na­ mestitve ob mentorski pomoči (mentored installs), izvajajo šo­lanja, ki neposredno pomagajo kupcem razumeti vrednost re­šitve za njihovo okolje (proof­-of­-value). Za nekatere dobavi­telje pa izvajajo tudi večmeseč­ne mentorske programe, ki po­magajo zgraditi povezavo med mentorjem in študentom ter do neke mere neposredno rešujejo konkretne primere. Gre torej za odpravljanje meje med izobraževanjem in svetovanjem.

Visoke ocene za inštruktorje

Bradeško poudarja, da so dana­šnje zahteve za predavatelje iz­ jemno visoke. Niso potrebni sa­mo odlično strokovno znanje in vrhunske andragoške sposobnosti, inštruktorji morajo biti vešči tudi v sodobnih metodologijah in tehnologijah. »Kar nas v NIL najbolj veseli, so stalno visoke ocene naših inštruktorjev – letos 4,78 na lestvici od 1 do 5. Težko pa je najti tako izoblikovane kadre doma, zato ves čas skrbimo za razvoj lastnih (mladih) inštruktorjev ter iščemo nove tudi zunaj Slovenije. Ne nazadnje večji del svojih izobraževalnih storitev izvajamo v tujih jezikih,« pravi sogovornik.

Poleg tečajev razvijajo tako vsebine kot praktične vaje in primere, zlasti za svoje partnerje. Sodelujejo z vodilnimi ponudniki IT-opreme in v znatni meri oblikujejo njihove učne programe ter vplivajo na certikacijske poti. Že vrsto let pri razvoju vsebin uporabljajo rešitve v oblaku, poleg klasičnih vsebin pa razvijajo še vse druge oblike, kot so e-tečaji, video vsebine, simulacije in podobne.

Digitalne vsebine kot del učnega procesa

»V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji zaznali pomemben premik, saj vse več podjetij sprejema e-učenje in se odloča za izobraževalne programe v sodobnih oblikah – posebej tam, kjer so potrebni hitri prenosi znanja na velik krog udeležencev, na primer ob selitvi z ene aplikacije na drugo,« pravi Bradeško. »E-učenje v obliki, ki ni le spletno dostopna predstavitev, ampak digitalna vsebina, ki pritegne, ki učečega se vključi in mu daje povratne informacije, lahko odlično dopolni klasične tečaje,« pravi in dodaja, da v prihodnje vidijo digitalne vsebine kot pomemben sestavni del učnega procesa, kot del, ki dopolnjuje klasične oblike v učilnici in jih presega.

Bradeško poudarja, da digitalne vsebine skozi e-učenje udeležence pripravijo na boljše spremljanje tečaja in jim omogočajo stik z izobraževalno organizacijo, z inštruktorjem mentorjem in drugimi udeleženci tudi zunaj učilnice. Prav naročnine na digitalne vsebine bodo po njegovem omogočale boljše in stalno učenje, boljše stike med udeleženci v postopku usposabljanja in boljši prenos znanja neposredno v delovno okolje.

Prispevek je za časopis Finance pripravil Esad Jakupović. Objavljen je bil 29. avgusta 2018.